Vse, kar morate vedeti o pasjem hepatitisu

🩺 Kaj je pasji hepatitis?

Pasji hepatitis, znan tudi kot nalezljivi pasji hepatitis (ICH), je zelo nalezljiva virusna bolezen pri psih. Povzroča ga pasji adenovirus tipa 1 (CAV-1). Virus primarno napada jetra, povzroča vnetje in poškodbe. Lahko vpliva tudi na ledvice, oči in krvne žile.

Resnost te bolezni je lahko od blage do smrtne, odvisno od starosti psa, imunskega sistema in seva virusa. Cepljenje je najučinkovitejši način za preprečevanje pasjega hepatitisa. Še posebej ranljivi so necepljeni mladički.

🦠 Vzroki za pasji hepatitis

Primarni povzročitelj pasjega hepatitisa je pasji adenovirus tipa 1 (CAV-1). Ta virus je zelo nalezljiv in se širi po različnih poteh.

• Neposredni stik: Okuženi psi lahko prenašajo virus z neposrednim stikom z drugimi psi.
• Posredni stik: Virus lahko v okolju preživi dlje časa. Psi se lahko okužijo, ko pridejo v stik s kontaminiranimi površinami, kot so sklede s hrano, posteljnina ali celo zemlja.
• Telesne tekočine: Virus je prisoten v urinu, blatu, slini in nosnem izcedku okuženih psov. Izpostavljenost tem tekočinam lahko povzroči okužbo.
• Zaužitje: Zaužitje okužene hrane ali vode lahko prav tako prenaša virus.

Psi, ki ozdravijo od pasjega hepatitisa, lahko še naprej izločajo virus z urinom do šest mesecev. To dolgotrajno izločanje lahko prispeva k širjenju bolezni.

🚨 Simptomi pasjega hepatitisa

Simptomi pasjega hepatitisa se lahko razlikujejo glede na resnost okužbe. Nekateri psi lahko kažejo blage simptome, pri drugih pa se lahko razvijejo resni in življenjsko nevarni zapleti.

• Vročina: Visoka vročina je pogosto eden prvih znakov okužbe.
• Letargija: okuženi psi so lahko videti utrujeni, šibki in manj aktivni kot običajno.
• Izguba apetita: Zmanjšano zanimanje za hrano je pogost simptom.
• Bruhanje in driska: Ti gastrointestinalni simptomi lahko povzročijo dehidracijo.
• Bolečine v trebuhu: Vnetje jeter lahko povzroči bolečino in občutljivost v trebuhu.
• Zlatenica: porumenelost kože, dlesni in očesnih beločnic je znak poškodbe jeter.
• Povečana žeja in uriniranje: prizadetost ledvic lahko vodi do povečanega vnosa vode in proizvodnje urina.
• Motnje krvavitve: pasji hepatitis lahko vpliva na strjevanje krvi, kar povzroči krvavitve iz nosu, krvavenje dlesni ali kri v urinu ali blatu.
• Edem roženice (modro oko): v nekaterih primerih je značilen simptom modrikasta meglica na roženici očesa.
• Krči: V hujših primerih se lahko pojavijo nevrološki znaki, kot so krči.

Če pri svojem psu opazite katerega od teh simptomov, je nujno, da nemudoma poiščete veterinarsko pomoč.

diagnoza Diagnoza pasjega hepatitisa

Za diagnosticiranje pasjega hepatitisa je potreben temeljit pregled pri veterinarju. Za potrditev diagnoze se lahko uporabi več diagnostičnih testov.

• Fizični pregled: Veterinar bo ocenil splošno zdravje psa in iskal znake poškodbe jeter, kot so zlatenica ali bolečine v trebuhu.
• Krvni testi: Krvni testi lahko razkrijejo povišane jetrne encime, kar kaže na vnetje ali poškodbo jeter. Ocenijo lahko tudi sposobnost strjevanja krvi in ​​delovanje ledvic.
• Analiza urina: urinski testi lahko pomagajo oceniti delovanje ledvic in zaznati prisotnost bilirubina, ki je znak bolezni jeter.
• Serologija: Serološki testi lahko zaznajo protitelesa proti CAV-1 v krvi psa. Pozitiven rezultat pomeni, da je bil pes izpostavljen virusu.
• Testiranje PCR: Testi verižne reakcije s polimerazo (PCR) lahko odkrijejo prisotnost DNK CAV-1 v vzorcih krvi ali tkiva. To je zelo občutljiv in specifičen test za pasji hepatitis.
• Biopsija jeter: V nekaterih primerih bo morda potrebna biopsija jeter za potrditev diagnoze in oceno obsega poškodbe jeter.

Veterinar bo na podlagi rezultatov teh testov skupaj s kliničnimi znaki psa postavil diagnozo.

zdravljenje Zdravljenje pasjega hepatitisa

Za pasji hepatitis ni posebnega zdravila. Zdravljenje se osredotoča na podporno nego za obvladovanje simptomov in preprečevanje zapletov. Cilj je pomagati telesu psa, da se ubrani virusa in si opomore.

• Tekočinska terapija: Intravenske tekočine se dajejo za odpravo dehidracije, ki jo povzročata bruhanje in driska.
• Prehranska podpora: Za zmanjšanje obremenitve jeter se priporoča mehka, lahko prebavljiva prehrana. V hujših primerih bo morda potrebna napajalna cev.
• Zdravila:
  • Antiemetiki: za nadzor bruhanja.
  • Antidiaroiki: Za obvladovanje driske.
  • Sredstva za zaščito jeter: kot sta SAMe ali mlečni badelj za podporo delovanja jeter.
  • Antibiotiki: za preprečevanje sekundarnih bakterijskih okužb.
  • Transfuzije krvi: v primerih hudih motenj strjevanja krvi.
• Spremljanje: Nujno je natančno spremljanje delovanja jeter in ledvic psa.
• Izolacija: Okužene pse je treba izolirati od drugih psov, da se prepreči širjenje virusa.

Napoved za pse s pasjim hepatitisom je odvisna od resnosti okužbe in splošnega zdravja psa. S hitrim in agresivnim zdravljenjem si lahko veliko psov opomore. Vendar so hudi primeri lahko usodni.

preprečevanje Preprečevanje pasjega hepatitisa

Cepljenje je najučinkovitejši način za preprečevanje pasjega hepatitisa. Cepivo proti pasjemu adenovirusu tipa 2 (CAV-2) zagotavlja navzkrižno zaščito proti CAV-1. To cepivo je osnovno cepivo, kar pomeni, da je priporočljivo za vse pse.

• Urnik cepljenja: mladiči morajo prejeti vrsto cepljenja, začenši pri starosti 6-8 tednov, s poživitvenimi injekcijami vsake 3-4 tedne, dokler niso stari 16 tednov. Odrasli psi potrebujejo obnovitvena cepljenja vsake 1-3 leta, odvisno od uporabljenega cepiva in lokalnih predpisov.
• Higiena: dobre higienske prakse lahko pomagajo preprečiti širjenje virusa. Redno čistite in razkužujte sklede za hrano, sklede za vodo in posteljnino.
• Izogibajte se stiku: Izogibajte se stiku z necepljenimi psi ali psi, ki kažejo znake bolezni.
• Karantena: Nove pse postavite v karanteno, preden jih predstavite svojim obstoječim ljubljenčkom.

Z upoštevanjem teh preventivnih ukrepov lahko bistveno zmanjšate tveganje, da bi vaš pes zbolel za pasjim hepatitisom.